Papež Frančišek – nagovori in spodbude

Molitveni namen papeža Frančiška za marec 2021: Za evangelizacijo: Zakrament sprave Molímo, da bi z bolj poglobljenim doživljanjem zakramenta sprave okusili neskončno Božje usmiljenje.

»Dragi bratje in sestre, dober dan! V sredo smo s spokornim obredom pepeljenja začeli pot postnega časa. Danes, na prvo nedeljo tega bogoslužnega časa, nam Božja Beseda kaže pot, da bi na rodoviten način živeli štirideset dni, ki nas vodijo do vsakoletnega obhajanja velike noči. To je pot, ki jo je prehodil Jezus, ki jo evangelij z Markovim stilom bistvenega povzame rekoč, da se je On pred začetkom svojega pridiganja umaknil za štirideset dni v puščavo, kjer ga je Satan skušal (prim. Mr 1,12-15). Evangelist poudarja, da ga je 'Duh (Sveti Duh) odvedel v puščavo' (v. 12). Sveti Duh, ki se je spustil nadenj takoj, ko je prejel krst od Janeza v reki Jordan, je isti Duh, ki ga sedaj vodi v puščavo, da bi se soočil s Skušnjavcem, da bi se bojeval proti Hudiču. Vse Jezusovo bivanje je v znamenju Božjega Duha, ki ga poživlja, navdihuje in vodi.

»Začenjamo pot postnega časa. Začne se z besedami preroka Joela, ki kažejo pot, kateri naj sledimo. Imamo povabilo, ki se rodi iz srca Boga, ki nas z razprostrtimi rokami in očmi polnimi hrepenenja prosi: 'Obrnite se k meni z vsem svojim srcem' (Jl 2,12). Vrnite se k meni. Postni čas je povratno potovanje k Bogu. Koliko krat, prezaposleni ali brezbrižni, smo mu rekli: 'Gospod, pozneje bom prišel k Tebi, počakaj malo … Danes ne morem, jutri bom začel moliti in bom nekaj naredil za druge.' In tako dan za dnem. Zdaj Bog poziva naše srce. V življenju bomo vedno imeli opravke in imeli bomo opravičila, a, bratje in sestre, danes je čas vrnitve k Bogu.

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Lep je trg, ko je sonce, lep! Današnji evangelij (prim. Mr 1,40-45) nam predstavlja srečanje med Jezusom in nekim človekom, obolelim za gobavostjo. Gobavce so imeli za nečiste in zato so morali po predpisih Postave ostati zunaj naseljenih središč. Izključeni so bili iz vsakih človeških, družbenih in verskih odnosov. Na primer niso mogli vstopiti v shodnico, niso mogli vstopiti v tempelj. Jezus pa je nasprotno pustil, da se mu je približal ta človek. Zajame ga sočutje in celo stegne roko in se ga dotakne. To je bilo za tisti čas nepojmljivo. Tako On uresničuje blagovest, ki naznanja, da je Bog postal bližnji našemu življenju, da ima sočutje za usodo ranjenega človeštva ter da je prišel podreti vsako oviro, ki prepričuje, da bi živeli odnos z Njim, z drugimi in z nami samimi. Postal je bližnji, torej gre za bližino. Dobro si zapomnite te besede: bližina, sočutje, - evangelij pravi, da je Jezus, ko je zagledal gobavca imel sočutje – nežnost. Tri besede, ki nakazujejo na stil Boga. Bližina, sočutje in nežnost. V tem dogodku lahko vidimo dva 'prekrška', ki se srečata. Prekršek gobavca, ki se je približal Jezusu, a se ne bi smel in Jezusa, ki se je iz sočutja približal in se ga z nežnostjo dotaknil, da bi ga ozdravil, kar tudi On ne bi smel storiti. Oba sta v prekršku.

»Glejte, v Jeruzalem gremo…« (Mt 20,18). Post: čas za prenovo vere, upanja in ljubezni. Dragi bratje in sestre, ko Jezus svojim učencem naznani svoje trpljenje, smrt in vstajenje v izpolnitev Očetove volje, jim razkrije globok pomen svojega poslanstva in jih pokliče, naj se mu pridružijo za odrešenje sveta. Ko hodimo po poti posta, ki nas vodi k velikonočnim praznovanjem, se spominjamo Njega, ki »je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu« (Flp 2,8). V tem času spreobrnjenja prenovimo svojo vero, zajemimo »živo vodo« upanja in z odprtim srcem sprejmimo Božjo ljubezen, ki nas spreminja v brate in sestre v Kristusu. Med velikonočno vigilijo bomo obnovili obljube našega krsta, da se bomo po delovanju Svetega Duha prerodili v nove moške in ženske. A že pot posta je, tako kot celotno krščansko romanje, vsa v luči vstajenja, ki spodbuja čustva, drže in odločitve tistega, ki hoče hoditi za Kristusom. Post, molitev in miloščina, kot jih je predstavil Jezus v svojem oznanjevanju (prim. Mt 6,1-18) so pogoji in izrazi našega spreobrnjenja. Pot uboštva in odpovedi (post), ljubeč pogled na ranjenega človeka (miloščina) ter sinovski pogovor z Očetom (molitev) nam omogočajo, da utelesimo iskreno vero, živo upanje in dejavno ljubezen.

»Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu. In vse, kar koli delate v besedi ali v dejanju, vse delajte v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljujte Bogu Očetu« (Kol 3,16-17).

»Vi ste se približali gori Sionu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu, nepreštevnim angelom, prazničnemu zboru in Cerkvi prvorojencev, ki so zapisani v nebesih, in Bogu, sodniku vseh, in duhovom pravičnih, ki so dosegli popolnost, in sredniku nove zaveze Jezusu in krvi kropljenja, ki govori bolje kakor Abelova« (Heb 12,22-24).

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Ponovno smo na trgu. Današnji evangelij (prim. Mr 1,29-39) predstavlja ozdravljenje, ki ga je storil Jezus Petrovi tašči ter potem tolikim drugim bolnikom in trpečim, ki so se gnetli okoli Njega. Ozdravitev Petrove tašče je prvo fizično ozdravljenje po Markovem pripovedovanju. Žena je z vročico v postelji. Do nje ima Jezus značilno simbolno držo in geste: 'Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil' (v. 31) je zabeležil evangelist. Toliko ljubkosti je v tem preprostem dejanju, da se zdi kar naravno: 'Vročica jo je pustila in ona jim je stregla' (prav tam). Jezusova ozdravljajoča moč ne naleti na noben odpor. Ozdravljena oseba nadaljuje s svojim normalnim življenjem, s takojšnjo mislijo na druge in ne na sebe samo. In to je pomenljivo, saj je znamenje resničnega 'zdravja'!

»Simeon – piše sv. Luka – je 'pričakoval Izraelovo tolažbo' (Lk 2,25). Po tem, ko je vstopil v tempelj, ko sta Marija in Jožef prinesla Jezusa, v naročje sprejme Mesija. Tisti, ki v Detetu prepozna luč, ki je prišla, da bi razsvetlila pogane, je ostareli mož, ki je s potrpežljivostjo pričakoval izpolnitev Gospodovih obljub.

Poslušajmo Jezusove besede, ki so verodostojne. On tudi ozdravlja. »Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangeljski odlomek (prim. Mr 1,21-28) pripoveduje tipičen dan Jezusovega poslanstva, pravzaprav gre za soboto, ki je posvečena počitku in molitvi. Ljudje so šli v shodnico. V shodnici v Kafarnáumu Jezus bere in razlaga Pisma. Navzoče je pritegnil njegov način govora. Njihovo začudenje je namreč veliko, saj razodeva drugačno oblast kot pa pismouki (v. 22). Poleg tega pa se Jezus pokaže mogočnega tudi v dejanjih. Dejansko se je neki moški v shodnici obrnil nanj in ga imenoval kot poslanega od Boga. (Jezus) je prepoznal hudega duha, mu ukazal naj gre iz tega človeka ter ga tako izgnal (vv. 23-26).