»'Jezusu je vzel kruh, ga razlomil in ga dal'. Verniki smo poklicani postati “evharistični” ljudje, ki ne živijo več zase, ampak znajo iz svojega življenja narediti dar za druge. Po evharistiji postanemo preroki in graditelji novega sveta: premagamo sebičnost, se odpremo za ljubezen in gojimo vezi bratstva.

Med zadnjo večerjo (Mr 14,12-26) Jezus opravi gesto izročitve. V razlomljenem kruhu in kelihu, ki ga je ponudil učencem, je namreč On sam tisti, ki se daje za vse človeštvo in se daruje za življenje sveta.

V tej Jezusovi gesti lomljenja kruha imamo pomemben vidik, ki ga evangelij poudarja z besedami “dal jim ga je” (prim. Mr 14,22). Te besede si vtisnimo v srce: dal jim ga je. Evharistija namreč najprej opozarja na razsežnost daru. Jezus ne vzame kruha, da bi ga sam zaužil, ampak da bi ga razlomil in dal učencem ter tako razkril svojo identiteto in svoje poslanstvo. Življenja ni zadržal zase, ampak ga je podaril nam; tega, da je bil v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal kot bogastva, ampak je odložil svojo slavo, da bi z nami delil našo človeškost in nam omogočil vstop v večno življenje (prim. Flp 2,1-11). Jezus je iz vsega svojega življenja naredil dar.

Obhajanje evharistije in uživanje tega kruha, kar počnemo zlasti ob nedeljah, ni dejanje čaščenja, ločeno od življenja, ali zgolj trenutek osebne tolažbe. Vedno se moramo spominjati, da je Jezus vzel kruh, ga razlomil in jim ga dal. In zato smo zaradi občestva z njim tudi mi sposobni postati kruh, ki se razlomi za druge, deliti to, kar smo in kar imamo. Sv. Leon Veliki je rekel: »Naša udeležba pri Kristusovem telesu in krvi ni usmerjena v nič drugega kot v to, da postanemo to, kar jemo« (Pridiga XII. o pasijonu, 7). K temu smo poklicani, bratje in sestre: postati to, kar jemo, postati “evharistični”, torej ljudje, ki ne živijo več zase (prim. Rim 14,7), v logiki posedovanja in trošenja, ampak znajo iz svojega življenja narediti dar za druge. Tako zaradi evharistije postanemo preroki in graditelji novega sveta: ko premagamo sebičnost in se odpremo ljubezni, ko gojimo vezi bratstva, ko delimo trpljenje svojih bratov in sester ter delimo kruh in sredstva s tistimi, ki jih potrebujejo, ko damo svoje sposobnosti na razpolago vsem, takrat lomimo kruh svojega življenja kot Jezus.

Vprašajmo se: Ali hranim svoje življenje samo zase ali ga dajem kot Jezus? Ali se trošim za druge ali sem zaprt v svoj mali jaz? In ali znam v vsakodnevnih situacijah deliti ali vedno iščem svoj interes?

Naj Devica Marija, ki je sprejela Jezusa, kruh, ki je prišel iz nebes, in se je skupaj z njim v celoti darovala, pomaga tudi nam, da postanemo dar ljubezni, združeni z Jezusom v evharistiji.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 2.6.2024)

Sveti oče: Postanimo evharistični ljudje, ki ne živijo več zase