Hudič je skušal Jezusa in skuša tudi nas ločiti od edinosti Svete Trojice

Od koga hoče hudič ločiti Jezusa? Malo preden je prijel krst od Janeza v Jordanu, je Oče Jezusa imenoval »moj ljubljeni Sin« (Mt 3,17) in Sveti Duh se je spustil nadenj v obliki goloba (prim. v. 16). Evangelij nam tako predstavi tri božje osebe povezane v ljubezni. Jezus sam bo rekel, da je prišel na svet, da bi tudi nas napravil deležne te enosti med Njim in Očetom (prim. Jn 17,11). Hudič pa počne ravno nasprotno. Vstopi na prizorišče, da bi ločil Jezusa od Očeta in ga odvrnil od njegovega poslanstva edinosti za nas. Hudič vedno ločuje.

Sedaj pa poglejmo, na kakšen način skuša ločiti Jezusa. Hudič hoče izkoristiti Jezusovo človeško pogojenost, saj je slaboten, ker se je štirideset dni postil in je lačen (prim. Mt 4,2). Zlobec torej skuša vanj vnesti tri močne »strupe«, da bi ohromil njegovo poslanstvo edinosti. Ti strupi so navezanost, nezaupanje in oblast. Najprej je strup navezanosti na stvari, na potrebe. S prepričljivimi razlogi skuša hudič vplivati na Jezusa: »Lačen si, zakaj se moraš postiti? Prisluhni svoji potrebi in jo poteši, saj imaš pravico do nje in tudi oblast. Spremeni kamenje v kruh.« Takšna je prva skušnjava. Sledi drugi strup, ki je nezaupanje: »Si prepričan, podtika hudič, da ti Oče želi dobro? Preizkusi ga, izsiljuj ga! Vrzi se dol z najvišje točke templja in daj, da bo storil to, kar ti hočeš«. In končno oblast: »Svojega Očeta ne potrebuješ! Zakaj čakaš na njegove darove? Pojdi za kriteriji sveta, vse vzemi sam in boš mogočen!«

To so tri Jezusove skušnjave. Tudi mi vedno preživljamo te tri skušnjave. Grozno, kajneda? Ampak ravno tako je tudi za nas: navezanost na stvari, nezaupanje in hlepenje po oblasti so tri razširjene in zelo nevarne skušnjave, ki jih hudič uporablja, da bi nas ločil od Očeta in da se ne bi več čutili bratje in sestre med seboj ter bi nas tako popeljal v osamljenost in obup. To hoče hudič storiti z nami, da nas popelje v osamljenost in obup!

Toda Jezus premaga skušnjave. Kako jih premaga? Tako, da se izogne razpravljanju z hudičem in da odgovori z Božjo besedo. To je pomembno. S hudičem se ne razpravlja, s hudičem se ne pogovarja. Jezus se zoperstavi z Božjo besedo. Navede tri stavke Svetega pisma, ki govorijo o nenavezanosti na stvari (prim. 5 Mz 8,3); o zaupanju (prim. 5Mz 6,16) in o služenju Bogu (prim. 5Mz 6,13). Gre za tri stavke, ki so nasprotni skušnjavam. Ne pogovarja se s hudičem, ne pogaja se z njim, ampak zavrne njegova podtikanja z dobrodejnimi besedami Svetega pisma. To je povabilo tudi za nas. S hudičem se ne razpravlja, se ne pogaja, se ne pogovarja! Ne moreš ga poraziti tako, da se pogovarjaš z njim, saj je močnejši od nas. Porazimo ga tako, da se mu upremo z vero v Božjo besedo. Na ta način nas Jezus uči, kako braniti edinost z Bogom in med nami pred napadi njega, ki ločuje. Božja beseda je Jezusov odgovor na hudičeve skušnjave.

Vprašajmo se, kakšno mesto ima v mojem življenju Božja Beseda? Se med svojimi duhovnimi boji zatekam k Božji besedi? Če imam kakšno pregreho ali kakšno ponavljajočo se skušnjavo, zakaj za pomoč ne poiščem stavek Božje besede, ki je povezan s to pregreho? Kajti potem, ko se ponovno pojavi skušnjava, ga ponavljam in prosim zaupno Kristusovo milost. Poskusimo. Pomagalo nam bo, zelo nam bo pomagalo v skušnjavah, saj bo med glasovi, ki nas burijo, znotraj nas odmevala blagodejnost Božje Besede.

Marija, ki je sprejela Besedo in je s svojo ponižnostjo porazila njega, ki ločuje, naj nas spremlja med duhovnim bojem v postnem času.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 26.2.2023)

Papež Frančišek: Hudič je skušal Jezusa in tudi nas ločiti od Očeta

Papež na začetku postnega časa: Podajmo se na pot z dejavno ljubeznijo, z molitvijo in s postom

Sveti oče: Za notranjo harmonijo je potrebno umevanje z rokami in zborovska skladnost