Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

28.dan: L‘Anse - Ljubezen je konkretna

Ni odgovorov
urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 days 5 hours od tega
Pridružen: 17.03.2010
Na sredini južne obale Gornjega jezera je ležalo mestece L’Anse. Ameriška družba za nakupovanje kož je imela tu svoja skladišča. Zanje je skrbel kanadski Francoz Peter Crebassa. Bil je veren mož in se je dobro razumel z Očipvejci, ki so živeli v bližini mesta. Večkrat jih je zbiral v svoji hiši in jim pripovedoval o Bogu. Naučil jih je tudi moliti. Indijanci so ga radi poslušali. Začeli so ga nagovarjati, naj povabi v njihove kraje duhovnika, da bodo lahko tudi oni prejeli sveti krst. Edini duhovnik daleč naokoli pa je bil Friderik Baraga. Dolgo časa se zaradi številnih obveznosti ni mogel odzvati na povabilo. Maja 1834 pa mu je le uspelo. Žal pa je ravno ta dan našel vse Indijance pijane. Seveda mu je to jemalo pogum, a je kljub temu ostal. Čakal je več dni, da so izpraznili sodček žganja in se popolnoma streznili. Šele potem je stopil mednje in jih povabil, naj mu prisluhnejo. Odkrito jim je spregovoril o gnusobi njihove razvade in jim dejal, da jih želi s svojim naukom dvigniti, če ga bodo ubogali. Sklonjenih glav so ga poslušali. Potem jim je rekel, naj mu odgovorijo. V imenu vseh zbranih Indijancev je vstal star mož in spregovoril: »Če si nas prišel samo mimogrede obiskat, te ne bomo poslušali in ne bomo ubogali tvojih besed. Ako pa prihajaš, da ostaneš, te bomo pa morda poslušali in sprejeli tvoj nauk.«

Friderik je bil s tem odgovorom zadovoljen. Jeseni je prosil škofa za dovoljenje, da bi L‘Ansu ustanovil nov misijon. Svoje delo v La pointu je predal drugemu misijonarju in se oktobra 1834 preselil v L’Ans. Tam je preživel deset zelo utrudljivih pa tudi morda najlepših let svojega življenja. Indijance je povezal v občestvo in jim zagotovil duhovno oskrbo. Z učenjem poljedelstva in sadjarstva je odgovarjal na njihovo revščino. Pomagal jim je zgraditi hiše in oblikovati naselje, v katerem je kmalu zaropotal prvi mlin in zapela prva žaga, v vasi pa je bilo kmalu kar nekaj izučenih mizarjev, ključavničarjev in kovačev.
 
Največ trpljenja so Frideriku v tem času povzročali sovražni protestanti, ki so mu zavidali njegov uspeh med Indijanci. Z grožnjami in pravnimi tožbami so skušali doseči zaprtje misijona in Friderika spoditi iz teh krajev. Boji z njimi so Friderika izčrpavali do te mere, da je nekoč v pismu iskreno priznal, da bi že zdavnaj odšel, če ga ne bi zadrževala ljubezen do Indijancev. 

Friderika pa je Bog poklical tudi med rudarje, ki so v naslednjih letih trumoma prihajali na Keweenawski polotok, ki je naenkrat zaslovel po svojem bakru. Postal je dušni pastir množici priseljencev in njihovim družinam. Obiskoval jih je na vsake tri ali štiri mesece ter ostajal pri njih po več tednov. Pot do njih je bila dolga in nevarna, Friderik pa tudi ni bil več mlad, zato so ga ta potovanja, ki jih je opravljal tudi v izredno slabem in mrzlem vremenu, zelo izčrpala. Velikokrat je z zadnjimi močmi dosegel rudarje, ki so se čudili, da je sploh ostal pri življenju. Počitka si ni privoščil, ampak je skušal kar najbolje izkoristiti čas, da je priseljence oskrbel s svetimi zakramenti, jim pridigal v različnih jezikih, za otroke in mladino pa vodil verski pouk.

S tem so se meje novega misijona zelo razširile. Področje, ki ga je Friderik oskrboval popolnoma sam, je danes organizirano v tri škofije. Težko si je predstavljati napore, ki jih je Friderik jemal nase zaradi ljubezni do Boga in vsake duše, ki bi jo mogel rešiti.

Friderikovo življenje je tako vedno bolj postajalo darovanje za Boga in bližnje. Pri tem ni nikoli ostajal le pri lepih besedah, ampak je svojo ljubezen udejanjal s konkretnimi napori in težkimi odpovedmi sebi. Dobesedno je tvegal življenje, da bi rešil življenja drugih. Marija je razumela, da je Jezusov križ največji dokaz Njegove ljubezni do nas. Naj nam pomaga, da bomo v naših odnosih pripravljeni na konkretne odpovedi in napore.

Naloga: V ta namen zmolite desetko rožnega venca in dodajte vzklik: ki je za nas težki križ nesel.