Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

23. dan: Spremembe v veliki reki - Veselje se rojeva

Ni odgovorov
urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 hours 13 min od tega
Pridružen: 17.03.2010
Friderik je v kraju Velika reka ustanovil nov misijon. Pričel je z gradnjo cerkve, župnišča in šole. Počasi je skušal spreobrnjene Indijance povezati v občestvo. Delo je bilo naporno, saj so mu pri tem nagajali kanadski trgovci, ki so živeli v tem kraju. Še težji izziv pa mu je predstavljalo pijančevanje Indijancev. Zavedal se je, da skušajo z žganjem zapolniti praznino v svojem življenju in da jim lahko pomaga samo tako, da jim ponudi veliko večje in trajnejše veselje, kot je omama.

Začel jim je goreče oznanjati evangelij in veselo novico o tem, da so ustvarjeni po Božji podobi, da ima Bog za vsakogar izmed njih čudovite načrte in jim želi podariti polno življenje ter resnično veselje. Vabil jih je, naj se povežejo v skupnost in zaživijo lepe medsebojne odnose. Tiste, ki so prisluhnili njegovemu povabilu, je začel pripravljati na zakrament svetega krsta. Preden pa so se dali krstiti, so morali z vso resnostjo in odgovornostjo obljubiti, da se bodo popolnoma odpovedali alkoholu. Spreobrnjeni Indijanci so si na vso moč prizadevali, da bi ostali zvesti tej obljubi. Seveda pa je bilo v kraju tudi veliko takih, ki niso bili pripravljeni na takšno odpoved, čeprav so si tudi oni želeli postati kristjani. Pri tem so se držali načela: raje nočem biti kristjan, kakor da bi potem živel nekrščansko. Vero so jemali mnogo resneje kot številni današnji kristjani.

Friderik je razumel, kako težko je vztrajati v odločitvi za dobro. Vedel je, da potrebuje pri tem vsak človek oporo bližnjega. Zato je nekaj let kasneje s pomočjo škofa Lefevra med Indijanci uvedel tako imenovano Društvo treznosti. Njegov namen je bil, da bi se spreobrnjeni Indijanci med seboj povezali v odločitvi o odpovedi alkoholu in se v njej podpirali. Vsak, ki se je želel vpisati v društvo, je moral izpolniti posebno prijavnico in na njo zapisati: »Popolnoma in za vselej se odpovedujem uživanju opojnih pijač in prosim Boga, naj mi podeli milost, da bom to obljubo izpolnil.« Njihova največja rana in pomanjkljivost je tako postala priložnost, da so se začeli povezovati med sabo. Med njimi je pričelo rasti občestvo in tako je tudi v Veliki reki počasi začelo kaliti veselje. Vedno več Indijancev se je spreobrnilo in zaživelo zgledno krščansko življenje. Dokončali so tudi cerkev, posvečeno Devici Mariji. Slovesno so jo blagoslovili. O tem dogodku je Friderik takole poročal: »Tukaj se ni obhajal še noben dan tako praznično kakor tretja nedelja po veliki noči ali 20. april, ki smo ga izbrali za blagoslovitev naše nove misijonske cerkve. Bil je lep spomladanski dan. Jasno in čisto nebo je bilo v prijetnem soglasju z radostno slovesnostjo tega dneva. Ko je prišel čas, ko se običajno slavi Božja služba, smo se v prazničnem veselem sprevodu napotili v cerkev. Neki Indijanec je nesel pred nami križ, zastavo pravega, zveličavnega miru – ter ga zasadil pred cerkvijo v tla. Za nami je šla velika množica poganskih Indijancev in tistih civiliziranih Amerikancev, ki niso – Bogu bodi potoženo – ne te ne one vere, da bi bila navzoča pri tej slovesnosti, kakršne tukaj niso še nikoli videli.« 

Praznina je boleča, vendar je hkrati tudi edini prostor, kjer se lahko srečamo z Bogom in bližnjim. Resnično veselje se rojeva tam, kjer smo skupaj, pa čeprav si v nekem trenutku lahko podelimo le bolečino in polomijo. Veselimo se, da nas Bog ljubi takšne, kot smo. Veselimo se tega, kar lahko po Njegovi milosti in opori bližnjih postajamo. Marija je na svatbi v Kani doživela, kako so se izpraznjeni vrči napolnili z najbolj okusnim vinom. Prosimo jo, naj tudi za nas posreduje pri Jezusu, da se bomo zmogli srečati v naši praznini in se resnično veseliti drug drugega.

Naloga: V ta namen zmolite desetko rožnega venca in dodajte vzklik: ki je v Kani naredil prvi čudež.